Kaznivo dejanje
Sovražni govor je kaznivo dejanje, ki ga lahko država zakonsko prepreči ali kaznuje. Kazenski zakonik Republike Slovenije omogoča sankcioniranje sovražnega govora z denarno kaznijo, družbeno koristnim delom ali odvzemom prostosti do dveh let.
Da se kaznivo dejanje šteje za sovražni govor, mora ustrezati opisu sovražnega govora iz 297. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije, ki pravi, da kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost na podlagi narodnostne, rasne, verske ali etnične pripadnosti, spola, barve kože, porekla, premoženja, izobrazbe, družbenega položaja, političnega ali drugega prepričanja, invalidnosti, spolne usmerjenosti ali katere koli druge osebne okoliščine, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let. Poleg tega se javno širjenje idej o večvrednosti ene rase nad drugo ali dajanje kakršne koli podpore rasističnim dejavnostim ter javno poveličevanje, zanikanje, oprostitev ali grobo trivializiranje genocida, holokavsta, vojnih zločinov ter zločinov proti miru in človeštvu šteje za kaznivo dejanje sovražnega govora.
V kazenskih zadevah, povezanih s sovražnim govorom, niso krivi le avtorji. Odgovorni ste lahko tudi za samo razširjanje sovražnega govora, če sporočilo podprete. Na primer, če ponudite platformo z objavo ali oddajanjem sporočila kot urednik platforme ali storitve oddajanja.
Preberite več o pravici do poštenega sojenja v kazenskem postopku.
Elements of hate speech in hate crimes
Predsodek ali sovražni motiv za katero koli drugo kaznivo dejanje je treba upoštevati kot oteževalno okoliščino, za katero je treba pričakovati strožjo kazen. Med sojenjem lahko sodišče pri sprejemanju odločitve upošteva oteževalne okoliščine, in sicer pristranski motiv.
primer Če priče povedo, da so slišale, kako je storilec pred napadom na homoseksualni par kričal homofobne žaljivke, je treba to upoštevati med preiskavo in nadaljnjim ukrepanjem.
Poleg tega slovenski Kazenski zakonik opredeljuje nekatera kazniva dejanja s sovražnim elementom, pri čemer je sovražni govor lahko pokazatelj pristranskega motiva ali namena za storitev kaznivega dejanja. Pomembno je, da policija ustrezno razišče vse elemente sovražnega govora, ki jih opazi pred, med ali po storitvi kaznivega dejanja, in jih vključi v kazenski pregon.
Kazniva dejanja s pristranskim motivom so:
- umor,
V Sloveniji Kazenski zakonik določa, da se lahko vsako kaznivo dejanje, storjeno s pristranskim motivom do posameznika ali skupine zaradi rase, narodnosti, etnične pripadnosti ali vere žrtve, šteje za oteževalno okoliščino. Med sojenjem lahko sodišče pri sprejemanju odločitve upošteva oteževalne okoliščine, in sicer pristranski motiv. Na splošno se lahko oteževalne okoliščine uporabijo za vsa kazniva dejanja, ki jih določa Kazenski zakonik. To pomeni, da lahko v nekaterih primerih sovražni govor pomaga ugotoviti, da je treba kaznivo dejanje obravnavati kot kaznivo dejanje iz sovraštva ali da so obstajale oteževalne okoliščine.
primer Če priče povedo, da so slišale, kako je storilec pred napadom na homoseksualni par kričal homofobne žaljivke, je treba to upoštevati med preiskavo in nadaljnjim ukrepanjem.
Preberite več o kaznivih dejanih iz sovraštva in razlikah med kaznivimi dejanji iz sovraštva in sovražnim govorom.