V slovenski zakonodaji se situacija, ko je kršitev ravnanja manj resna od kaznivega dejanja, šteje za prekršek. V določenih primerih se lahko odgovornost za prekršek uporabi v primerih sovražnega govora.
Oteževalne okoliščine
V Sloveniji Zakon o varstvu javnega reda in miru določa, da se prekrški nasilnega in drznega vedenja, nedostojnega vedenja, poškodovanja uradnega napisa, znaka ali odločbe, pisanja po stavbah ali oskrunitve nacionalnih simbolov, če so storjeni z namenom spodbujanja nacionalne, rasne, spolne, spolne, etnične, verske, politične ali spolne nestrpnosti, kaznujejo strožje. Takšna kazniva dejanja se kaznujejo z denarno kaznijo najmanj 834,58 EUR. Za oteževalne okoliščine se šteje pristranski motiv do posameznika ali skupine zaradi rase, narodnosti, vere ali drugih jasno določljivih lastnosti žrtve. Med sojenjem mora sodišče pri sprejemanju odločitve upoštevati oteževalne okoliščine, in sicer pristranski motiv. Na splošno se lahko oteževalne okoliščine uporabljajo za vse prekrške, določene v Zakonu o varstvu javnega reda in miru. Sovražni govor lahko v nekaterih primerih pomaga ugotoviti, da je treba kaznivo dejanje obravnavati kot kaznivo dejanje iz sovraštva ali da so obstajale oteževalne okoliščine.
Preberite več o kaznivih dejanih iz sovraštva in razlikah med kaznivimi dejanji iz sovraštva in sovražnim govorom.
Več o pravici do poštenega sojenja preberite v postopkih v zvezi z lažjimi prekrški.
Zahtevek za odškodnino med sojenjem
Od storilca prekrška lahko zahtevate odškodnino z vložitvijo zahtevka, kot je opredeljeno v Zakonu o pravdnem postopku in Obligacijskem zakoniku ter navedeno v Zakonu o prekrških.
Preberite več o civilnopravnih zahtevkih in civilnopravni odgovornosti.